www.archive-net-2013.com » NET » S » S-ISTRA

Choose link from "Titles, links and description words view":

Or switch to "Titles and links view".

    Archived pages: 207 . Archive date: 2013-11.

  • Title: S-iStra.net
    Descriptive info: .. Vstavi iskane besede.. Submit search form.. Meni.. -.. Domov.. Novice.. Članki.. Iskanje.. Turizem.. Apartmaji.. Gostilne.. Kmečki turizmi.. Kotički.. Kolesarstvo.. Pravila.. Krajinski Park - Dragonja.. Mali Oglasi.. O Istri nekoč.. - Oglaševanje:.. Slo.. Istra skozi stoletje.. Zadnjih 10 člankov:.. Tiskarske tehnike (LITOGRAFIJA) (O Istri nekoč).. Tiskarske tehnike(JEKLOREZ) (O Istri nekoč).. Tiskarske tehnike (BAKROREZ) (O Istri nekoč).. Tiskarske tehnike (LESOREZ) (O Istri nekoč).. Sečovlje (Soline) (Sečovlje).. Valdoltra (O Istri nekoč).. Kubed (Čubed-Covedo) 1848 (O Istri nekoč).. Kubed (Čubed-Covedo) (O Istri nekoč).. Arhiv.. Napovednik dogodkov.. Prihajajočih 5 dogodkov:.. Trenutno ni nobenega dogodka.. Vsi dogodki!.. Povezave.. Zaradi spora glede meje s Slovenijo je nemogoče, da bi Hrvaška pristopna pogajanja končala do konca letošnjega.. Več.. Ko je vlada minuli četrtek NLB odobrila poroštvo za izdajo obveznic, smo znova slišali zagotovila, da sveži kapital.. V današnjem Žurnalu beremo, da se v Izoli očitno požvižgajo na zakon o javnih uslužbencih.. 17.. člen za delovna mesta javnih uslužbencev na mešanih območjih zahteva tudi znanje jezika manjšine.. Nova garažna hiša v Kopru.. Avditorij Portorož.. Novosti portala!.. Zmaga Jelinčič (razmišljanje).. Solinarski Praznik 19.. 04.. 2008 uradni del.. 2008 gostinska ponudba.. 2008 delavnice.. 2008 dobrodelne akcije.. Tiskarske tehnike (LITOGRAFIJA) - (O Istri nekoč).. LITOGRAFIJA.. Tehnika tiska, ki jo je okoli leta 1797 izumil A.. Senefelder.. Postopek: Na litografski kamen rišemo s posebnim mastnim tušem ali kredo.. Neporisane dele jedkamo in gumiramo.. Pred tiskom kamen operemo z vodo, ki navlaži neporisane dele, da se barva ne prime.. Delov, porisanih s kredo ali tušem, se barva oprime brez težav.. Pomembna tehnika je tudi fotolitografija, ki je omogočala odtisovanje slik.. Kromolitografijo ali barvni tisk so iznašli konec 19.. stoletja (za vsako barvo na papirju so morali pripraviti samostojno tiskarsko podlago).. Ročno obarvana grafika je grafični odtis, največkrat lesorez, bakrorez ali jeklorez, ki so ga kasneje pobarvali s tuši ali akvarelnimi barvami.. Tonirana litografija – osnovni črno-beli grafiki so dodali še tisk v drugi barvi (običajno rjavkasti), ki je poudarila kontraste, tako da je slika postala bolj plastična.. Objavljeno:.. 19.. Maj 2008,.. Avtor:.. Brkinc.. Vir:.. S-istra.. net.. Tiskarske tehnike(JEKLOREZ) - (O Istri nekoč).. JEKLOREZ.. Nastane v 19.. stoletju in postane kmalu zelo priljubljen.. Zaradi večje obstojnosti jeklene tiskarske plošče, omogoča večje naklade kot bakrorez.. Postopek: V jekleno ploščo vrezujemo risbo.. Ker je težko popravljati napake pred vrezovanjem podobo nežno izjedkamo.. Tiskarske tehnike (BAKROREZ) - (O Istri nekoč).. BAKROREZ.. Najstarejši bakrorezi so nastali v drugi polovici 15.. stoletja v Nemčiji.. Glavni umetniki so bili Dürer, Cranach, Van Leyden.. Postopoma se razvija tudi v Italiji in Franciji ter po vsej srednji Evropi.. V Italiji in na Nizozemskem se razvije reprodukcijski bakrorez (po predlogi oljnih slik izdelajo grafično različico (pogosto pri Rubensu in Rembrandtu)).. V 17.. stoletju ga Francozi začno uporabljati kot knjižno ilustracijo.. Postopek: Na bakreno ploščo narišemo risbo, ki jo z dleti različnih oblik, izdolbemo.. Vdolbine premažemo s tiskarsko barvo.. Odvečno barvo obrišemo in ploščo odtisnemo na navlažen papir.. Zato pri barkoreznem tisku zaznamo rob tiskarske plošče na papirju.. Tiskarske tehnike (LESOREZ) - (O Istri nekoč).. Najstarejša grafična  ...   samostanov.. Leta 933.. Primorska mesta pod prisilo podpišejo dogovor o obvezni prodaji soli Beneški republiki.. Le-ta je mestnim občinam omogočila delno neodvisnost v pridobivanju soli.. Valdoltra - (O Istri nekoč).. Valdoltra je znana po vsej Sloveniji, pa tudi na Hrvaškem in v Italiji.. Kraj je postal poznan zaradi velike ortopedske bolnišnice, ki že celo stoletje in več deluje v tem kraju.. Njen začetek sega že v leto 1904.. Medtem ko so v Valdoltri l.. 1904 le poskusno pričeli s to dejavnostjo, so v Hrpeljah uspešno vodili višinsko kolonijo že od leta 1899.. Ker so bila pričakovanja o uspehu tudi v Valdoltri potrjena, so kupili ustrezno zemljišče in začeli pripravljati načrte za otvoritev celoletnega okrevališča.. Leta 1909 so uradno odprli obmorsko okrevališče v Valdoltri-Ospizio Marino di Valdoltra.. 21.. Februar 2008,.. Kubed (Čubed-Covedo) 1848 - (O Istri nekoč).. Iz Istre 23.. julija 1840 (Prvi tabor v Istri) bo gotovo 7.. dne avgusta ob 4 uri popoldne v Kubedu, vasi sred Buzeta in Kopra.. Namestništvo v Trstu nam ga je že dovolilo.. Malo imamo časa za potrebne priprave; al sklicati smo morali tabor vsakako pred deželnim zborovanjem, ako ne, bi naši zagrizeni sovražniki zares mislili, da smo poginili Slovani v Istri.. Po dokončanih zadnjih nesrečnih volitvah v deželi zastop je zapela pesem: "Hvala Bogu, znebili smo se v deželnem zboru slovenske smole (Ravnika); slovenska stranka v koparskem okraji je gola izmišljava; slovenski aposteljni naj pokažejo svojo dejavnost na kranjskem kamenji, v Istri bo ostala brez vspeha, Istra je laška itd.. ).. Taki zastarani pesmi bo odgovoril tabor v Kubedu, kjer se bo govorilo o sledečih točkah:.. 1.. Kako se imamo ravnati Slovani v Istri, da dosežemo svoje pravice? (Tu se bo povdarjalo zedinjenje Slovencev).. 2.. Naš jezik da se dejansko vpelje v šole in urade.. 3.. Davek da se nam zniža, ali vsaj ne pomnoži.. 4.. Da se napravi slovenska glavna šola v koparskem okraju.. Slovenci! Omenjene razprave bodo jako važne ne samo za Istrane, nego za vse Slovence, kajti taborovali bomo blizu našega jadranskega morja.. Vabimo tedaj na tabor vse Slovane iz Istre, vrle Hrvate Kastavske, dobroznane rodoljube s Trsta in okolice, in druge Slovence iz naših pokrajin.. Ne bote sicer našli v Kubedu krasnega kinča, izvanjske lepotije; al našli bote za dom in narod goreča, plamteča bratinska srca!.. 13.. Kubed (Čubed-Covedo) - (O Istri nekoč).. Leži na 240 m nadmorske višine in šteje cca.. 170 prebivalcev.. Kubed leži na skrajnem severovzhodu Šavrinskega gričevja, na stičišču flišnega in kraškega sveta.. Severno od vasi je kraška vspetina Krašca (272 m), na zahodu pa flišni hrbet z vrhom Kubejsko Vardo (390 m).. v Hiše v Kubedu so razporejene v nizih na prisojnem področju pod kraško vzpetino Gradom, na kateri je ohranjen del srednjeveške utrdbe.. 12.. MojLogin:.. Uporabniško ime:.. Geslo:.. Nov član? Registriraj se!.. Pozabili geslo?.. Apartmaji:.. Penzion Palma (9036).. Gostilne:.. Gostilna Švab (8925).. Kmečki Turizmi:.. Foto Oddelek.. V izdelavi!.. Zadnji oddani oglasi.. Trenutno ni nobenega oglasa.. Ostali oglasi.. Statistike.. Stran je obiskalo.. 529561.. ljudi.. Maček je mački najljubši..

    Original link path: /
    Open archive

  • Title: S-iStra.net
    Descriptive info: Pobit pes se vsakega kamna ustraši..

    Original link path: /index.php
    Open archive

  • Title: S-iStra.net
    Descriptive info: Dobrodošli.. v oddelku.. Mali Oglasi!.. Če prodajate ali kupujete karkoli v zvezi z zbirateljstvom, telefonijo, športom, turizmom, nepremičninami, itd.. potem je oddelek malih oglasov kot nalašč za Vas.. Oglas lahko vpiše vsak, ki je.. prijavljen.. na S-iStra.. net portalu.. Tukaj.. imate grafično prikazan seznam kategorij, ki so na voljo.. Želiš oddati oglas tudi ti?.. Iskalnik!.. Išči:.. Rubrika:.. Izberite kategorijo!.. Akustika.. ".. Militarija.. Nepremičnine.. Ostali športi.. Ostalo.. Računalnistvo.. Razglednice.. Telefonija.. Umetnine in Starine.. Zbirateljstvo - ostalo.. Zimski športi.. Roka še ni naredila otroka..

    Original link path: /index.php?podrobneje=oglasi
    Open archive
  •  

  • Title: S-iStra.net
    Descriptive info: net.. Napovedniku!.. Pripravili smo vam tabelo, ki prikazuje vse dogodke, ki se odvijajo na območju slovenske Istre.. K napovedniku lahko prispevate tudi vi.. V primeru, da želite dodati svoj dogodek, se morate najprej.. prijaviti.. , na kar imate prosto pot k prispevku.. Najraje vidimo, da so prispevki športno in kulturno usmerjeni, seveda se ne bomo pritoževali, če se tematika ne ujema s tema dvema skupinama.. Trenutno ni nobenega dogodka na spisku!.. Slaba sekira še nikoli ni bila s tnala ukradena..

    Original link path: /index.php?podrobneje=napovednik
    Open archive

  • Title: S-iStra.net
    Descriptive info: Cro.. v EU PO LETU 2012.. Zaradi spora glede meje s Slovenijo je nemogoče, da bi Hrvaška pristopna pogajanja končala do konca letošnjega leta in postala članica leta 2011, pravi nesojeni nogometaš in občasno tudi politik Hannes Swoboda.. Komentiraj.. 10.. Marec 2009,.. s-istra.. Slovenska piramidna shema - Kaj vse so tajkunski krediti.. Ko je vlada minuli četrtek NLB odobrila poroštvo za izdajo obveznic, smo znova slišali zagotovila, da sveži kapital iz tega naslova ne bo porabljen za ‘obnovitev, podaljšanj plačil ali druge namene, povezane s krediti, namenjenimi odkupom podjetij s strani uprav in z njimi povezanih oseb’.. In seveda, da je zagotovljen nadzor nad ‘namensko’ porabo teh sredstev.. NLB (in slovenskemu gospodarstvu) vsekakor privoščim, da z obveznicami dobi čim več kapitala pod čim bolj ugodnimi pogoji, še vedno pa močno dvomim, da je ‘nenamensko’ porabo sredstve, pridobljenih ob državnem poroštvu, mogoče preprečiti.. Ne le zato, ker vselej vnaprej dvomim, da je država učinkovit tovrstni nadzor sploh sposobna zagotoviti, ampak zato, ker si tega nadzora politično ne bo mogla privoščiti.. Zaradi ‘tajkunskih prevzemov’ so namreč ogroženja podjetja, ki z njimi neposredno nimajo ničesar, a so vendarle v njih sodelovala oziroma še sodelujejo.. Recimo, zgolj hipotetično: Bo NLB smela odobriti posojilo Delu, ki je konec lanskega leta s kreditom kupilo Večer, da je Infond Holding (preko slamnatih lastnikov) prišel do nujno potrebnega denarja za nadaljnje veriženje znotraj laškega konglomerata? Bo odobrila posojilo Fructalu, ki se je zadolževal, da je v laški finančni holding vbrizgaval denar za financiranje menedžerskega odkupa? Ali Radenski in Unionu, ki sta se prav tako zadolževala, da sta kupovala lastniške deleže od drugih iz laškega konglomerata, ki so morali zapirati ‘finančno konstrukcijo’ menedžerskega prevzema ali servisirati za menedžerski nakup najeta posojila?.. Kar hočem reči je, da je pojem ‘tajkunskih kreditov’, katerih delež je uradno v bilancah naših bank menda zanemarljiv, bistveno širši, kot bi se zdelo na prvi pogled.. Zato pa tudi bistveno večji in, kar je najslabše, potencialno slabi krediti so ta hip v bančnih bilancah še dobri, a so podjetja, ki so jih najela finančno, razvojno, kadrovsko in sploh povsem izčrpana, njihova sposobnost vračanja posojil pa dvomljiva.. Delež rizičnih kreditov za menedžerske prevzeme (po oceni BS gre neposredno za 1,2 milijarde evrov) tako zanesljivo znaša krepko več kot 3,6% vseh kreditov v letu 2008 (1,2 od 33,3 milijard evrov vseh outstanding kreditov), poleg tega pa so, kot je zapisal Jože P.. Damijan, ‘naše banke dodatno kontamininirane, saj imajo v svojih bilancah tudi kredite, odobrene za druge prevzeme podjetij, za nakupe vrednostnih papirjev in nepremičnin fizičnih oseb, ki oboji temeljijo na napihnjenih cenah delnic in nepremičnin’.. Kolikor hitreje zaradi za nekatere panoge že drastično zmanjšane prodaje in naglega podaljševanja plačilnih rokov dramatično presiha denarni tok iz osnovne dejavnosti, iz katerega bi bilo mogoče sevisirati najeta ‘tajkunska’ posojila, tako se povečuje tudi potreba po novih posojilih oziroma svežem kapitalu.. Brez njih ni mogoče več zagotavljati obratovanja polnilnice soli ali čokolešnika, financirati rokometnega kluba ali plač - ves usihajoči denarni tok požrejo anuitete in še zanje začenja zmanjkovati.. In ko bo enkrat ta tok padel pod kritično raven, bodo v težavah številna podjetja, ki so bila v menedžerskih prevzemih na svojevrsten način prisiljena sodelovati in v bistvu zanje najemati posojila.. Rad bi potem videl političnega junaka, ki bi si upal reči: »Ne, temu pa ne, ker je posojilo v bistvu bilo porabljeno za financiranje ‘tajkunskih odkupov’!«.. Ne vem, ali se politika (in Banka Slovenije) ‘tajkunskih metastaz’ zaveda in ob njih spreneveda z zagotovili, da bo nadzor preprečil dajanje bančnih sredstev, pridobljenih s poroštvi države, za pokrivanje teh rabot ali pa nima pojma, kakšne razsežnostiso ti posli dobili in kako zelo ‘posredno’ je lahko financiranje menedžerskih prevzemov.. Ne vem, ali BS namerava pod lupo vzeti kredite vseh podjetij v okviru finančnih holdingov ter njihovih povezanih oseb, da bi iz seštevka kreditov, ki so jih ta podjetja najela pri bankah in si jih nato verižno posojala med seboj, dobila bolj realistično oceno izpostavljenosti bank.. A ko bo rušilni udarni val krize dosegel Evropo, se zna v Sloveniji z ‘domačim valovanjem’ ujeti v konstruktivno interferenco - ne glede na to, da v bančnih bilancah uradno še vedno ne bo veliko slabih naložb, se bo del gospodarstva sesedel prav zaradi njih.. Potem bodo tudi bančne bilančne zgledale veliko slabše.. Drugače kot v ZDA ali Veliki Britaniji bi Slovenija šele z vrhuncem gospodarske krize dobila tudi finančno.. Vsaka piramidna shema ima svoje modalitete in če kaj, potem je slovenska ‘tajkunska’ piramidna shema  ...   zna da Zmago priča gluposti koje nemaju veze s realnošću.. Pitao sam se zašto je on toliko bitna osoba.. Jedno vrijeme se pojavljivao u medijma češće od Paris Hilton.. A nakon toga rijeđe.. Vjerovatno je Hiltonica popizdila, pa je unajmila neke razbijače koji su Zmagi objasnili da je ipak ona kraljica pojavljivanja na naslovnicama bez ikakvog razloga i da on tu nema što tražiti.. Jer ja stvarno ne vidim razlog zašto se tom čovjeku pridaje tolika pažnja.. Čujem rečenice tipa: ''on je slovenski političar koji želi dio hrvatske zemlje''.. I što je tu čudno, pa takvih debila ima u svakoj zamlji.. Uostalom mi prednjačimo po količini idiota koji sebe nazivaju političarima zar se još moramo umarati i tuđim?.. Ipak Zmago je imao i svijetlih trenutaka i ja sam se koncentrirao na njih.. Jedan od tih svijetlih trenutaka je objašnjenje zašto on cjeni Tita.. Ne želim pričati o partizanima, ustašama, tko je počinio koji ratni zločin, o golom otoku i tim pizdarijama nego o nečemu drugom.. Nije mi jasno kako neki nacionalist toliko poštuje lik i djelo jednog internacionaliste da ima njegovu bistu u svom dvorištu.. Rekao je: Tito je donosio novac u svoju državu, Tito je donosio poslovne ugovore.. I stvarno jest.. Frajer je išao po svijetu, reklamirao Jugoslaviju i donosio poslovne kontakte.. Znao je točno što koja tvornica u zemlji proizvodi, koji su joj kapaciteti.. Sjetite se da se Yugo prodavao čak i u Americi.. Nema veze što je to za njihove standarde krš, ali taj krš je donosio posao i plaću ljudima koji su ga proizvodili.. Uostalom koštao je koliko i dve tri američke plaće, pa što biste očekivali od auta kojeg zaradite za tri mjeseca? Tako je Tito prodavao naše proizvode po cijelom svijetu; i miksere i frižidere i cipele i oružje i gume za auto i brodove i mopede i kisele paprike i ovo i ono.. Nema veze što; samo da se proizvodi u Jugi i da naš radnik dobije plaću za to.. Sada to prenesite u današnje vrijeme: naš ministar turizma ne zna ime hotela u Opatiji i Dubrovniku u kojima je btw.. bio.. On bi ih trebao znati u dušu; pogotovo te hotele koji spadaju u bitnije turističke gradove.. Ako se koncentrirate na taj pozitivni dio Titove ličnosti i usporedite to sa današnjom situacijom koje pitanje se pojavljuje? Pa zašto to danas političari ne rade? Zašto danas predsjednik ne piči okolo i nagovara ljude da kupe naše brodove i ova druga dva tri proizvoda koja još uvijek proizvodimo? Mi se čudimo kako za Hrvatsku nitko nije čuo i što nas još zovu exjugoslavija.. Pa koga smo poslali da o njoj priča i da nas promovira? Ako netko i zna, onda zna za Hrvatsku po tome što odavdje dolazi nekoliko sportaša koji su osvojili nekoliko medalja.. I to je sve.. I što će nam onda političari?.. Onda je Zmago rekao da je usluga na Jadranu loša, a ja se sjetim maškara.. Dignuli su šator, otvorili šank i roštilj, dovukli bend i sad će tu biti fešta.. Epe je nakon ponoći ogladnio i odlučio je kušati ćevape sa roštilja.. Ode do roštiljdžije s namjerom konzumacije.. Razgovor Epea i tipa koji uslužno poslužuje goste je izgledao ovako:.. Epe: dobra večer, tri porcije ćevapa molim vas.. Tip: šta baš moraš sad jest?.. 11.. Propast d.. o.. URADNI DEL 18.. 00 – 19.. 00 ( TARTINIJEV TRG ).. • Zgodovinski bobnarji iz Conegliana, Skupnost Italijanov G.. T.. Piran, Pesem, Glasbeni nastop.. • Pozdrav župana in otvoritev praznika, Plesna točka » Solinar«, Siniša Bukinac.. • Razglasitev zmagovalcev pandola in drugih iger.. 20.. 00 – 24.. 00 GLEDALIŠČE TARTINI.. • PLES, OGLED RAZSTAVE LETOŠNJIH DOBITNIKOV PRIZNANJA OB KULTURNEM PRAZNIKU.. 29.. Marec 2008,.. GOSTINSKA PONUDBA 11.. 00.. • v Piranu gostilnam in lokalom, ki ponujajo posebni solinarski meni ali ponudbo – označimo s simbolom solinarskega praznika – ponudba je lahko časovno daljša! Hotel Tartini Piran, Društvo Oradela, Fonda Irena, SOLINARSKA DOBRODOŠLICA - KUD Čikolečakole.. 28.. USTVARJALNE DELAVNICE 11.. 00 - 13.. 00 in 15.. 00 – 17.. • 11.. 00 – 11.. 10 »S FLIPOM DO DELAVNIC.. « vodenje otrok po nastopu do delavnic Športo društvo Flip Piran , ŠIMC Piran, Solinar.. delavnice s papirjem v Pomorskem muzeju S.. M.. Piran, Maja Bavdaž Solce.. • Izdelava taperinov pred Čokoladnico, Menezanima.. • Solinarski, TIC Piran, KUD Čikolečakole.. Solinarji iz kamnov in soli park ob Pomorskem muzeju, KUD Korenina.. ->.. Naslednja stran.. Vrni se na prvo stran.. Klin se s klinom zbija..

    Original link path: /index.php?podrobneje=novice&stran=1
    Open archive

  • Title: S-iStra.net
    Descriptive info: Izberite mesto:.. Dragonja,.. Fiesa-Fiesso,.. Izola,.. Koper,.. Piran,.. Podgrad-Castelnuovo,.. Portorož,.. Sečovlje,.. Socerb,.. Strunjan,.. Truške,.. Tiskarske tehnike (LITOGRAFIJA).. Tiskarske tehnike(JEKLOREZ).. Tiskarske tehnike (BAKROREZ).. Tiskarske tehnike (LESOREZ).. Sečovlje (Soline).. Valdoltra.. Kubed (Čubed-Covedo) 1848.. Kubed (Čubed-Covedo).. Kdor pri hiši dolgo je, vrata nanj cvile..

    Original link path: /index.php?podrobneje=clanki
    Open archive

  • Title: S-iStra.net
    Descriptive info: Iskalnik.. Dobrodošli na S-iStra Iskalniku, spodaj lahko izberete splošno iskanje (Internet) ali pa lokalno (S-iStra).. Lokalno iskanje Vam bo iskalo samo po našem portalu, splošno pa po svetovnem spletu.. Enter your search terms.. Splet.. Vino ni rado samo..

    Original link path: /index.php?podrobneje=iskanje
    Open archive

  • Title: S-iStra.net
    Descriptive info: Turizem:.. Kmečki Turizmi.. Ponudba oglaševanja na spletnem portalu S-iStra.. net!.. v oddelku turizma, kjer vam ponujamo možnost oglaševanja.. Oglaševanje na prvem spletnem portalu o slovenski Istri, je priložnost za vse, ki nudijo oz.. želijo oglaševati svoje storitvene dejavnosti (gostinstvo, apartmaji, kmečki turizem ali druge dejavnosti).. S tovrstnim oglaševanjem si zagotovite opaznejšo promocijo Vaših izdelkov in storitev, hkrati pa lahko  ...   kratko opišete ponudbo, ki jo želite predstaviti na strani S-Istra.. Oglaševanje na spletni strani S-istra.. net je enostavno in cenovno ugodno, prvih 60 dni je brezplačnih, cena nadaljnjega oglaševanja pa je po dogovoru.. Za boljši predogled nad obiskom Vašega oglasa je dodan tudi števec ogledov.. Za dodatne informacije nam pošljite elektronsko sporočilo na naslov:.. turizem@s-istra.. Vinski ključ vse odpre..

    Original link path: /index.php?podrobneje=turizem
    Open archive

  • Title: S-iStra.net
    Descriptive info: Penzion Palma.. Tel:.. +386 (0)5 672 06 60.. GSM:.. +386 (0)41 317 960.. Urnik:.. /.. Email:.. penzion.. palma@yahoo.. de.. Domača Stran.. Poslano 01.. Maj 2008, ogledov: 9036.. Bolje je site komarje trpeti kot gladne dopuščati..

    Original link path: /index.php?podrobneje=turizem&skupina=1&stran=1
    Open archive

  • Title: S-iStra.net
    Descriptive info: Gostilna Švab.. +386 (0)5 659 05 10.. 041/688 156, 041/685 408.. Od srede do nedelje od 12.. do 22.. ure.. kristjan@gostilnasvab.. com.. http://www.. gostilnasvab.. Poslano 19.. December 2007, ogledov: 8925.. Sita mačka gladni ne veruje..

    Original link path: /index.php?podrobneje=turizem&skupina=2&stran=1
    Open archive

  • Title: S-iStra.net
    Descriptive info: Žalost in tuga je strupena kuga..

    Original link path: /index.php?podrobneje=turizem&skupina=3&stran=1
    Open archive



  •  


    Archived pages: 207